Teden otroka je spremljalo čudovito sončno, jesensko, včasih skoraj nekoliko poletno vreme tudi v naši enoti. Botra jesen je imela očitno veliko dela z barvanjem listja in prigovarjanjem kostanju, da pade z dreves pa je malo pozabila na jesenske temperature.
V tem tednu smo se Ježki predvsem naužili svežega zraka. V ponedeljek smo odšli vsi skupaj v gozd – do našega hriba – na lov za kostanjem. V tisti smeri ga žel ni bilo kaj dosti. Košara je bila tako skoraj prazna, a mi nič manj srečni, saj nam je igra ob hribu prinesla primerljivo količino radosti, kot bi nam jo polna košara gozdnih dobrot.
V torek smo preživeli kulturno dopoldne. Najstarejši otroci v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, ostali otroci pa pod krošnjo na našem igrišču, kjer smo si ogledali/prisluhnili kamišibaju: Piščanček Pik.
V sredo smo šli spet na pot. Naša dolga pisana četica vseh otrok je odšla na lov za drevesom prijateljstva. Našli smo ga – nekoliko staro, a zato nič manj čudovito jablano – pod kuliso naših gora. Čudovita postavitev za še lepše fotografije naših vezi, ki se bodo ob tem drevesu le še poglabljale in utrjevale.
V četrtek smo se skupaj imeli zares dobro, bolje rečeno, kar odlično v gozdni igralnici. Res je presenetljivo koliko različnih iger smo lahko strokovne delavke opazile tam. Otroci so se med seboj pomešali. Starejši so tako lepo skrbeli za mlajše, da skoraj nismo imele dela.
Za konec tedna so nas obiskali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Trstenik. Najprej smo imeli vajo evakuacije – ta žal nikoli ni prijetna za otroke niti za strokovne delavke. So nam pa kasneje na šolskem igrišču v sodelovanju z OŠ Simona Jenka Trstenik pripravili zares odlično predstavitev njihovega dela. Otroci so si lahko od blizu in od znotraj ogledali gasilsko vozilo ter se pomerili v »gašenju«. Ne samo, da smo pogasili vse solze ob koncu tedna otroka, še mavrico smo narisali na nebu.
Po navdihu Ježkovih dogodivščin piše Urša Dubravica