Da se ne boste bralci članka prehitro ustrašili. Prav nič je nismo zagodli v Ježku. Smo pa na poti v našo gozdno igralnico, v petek, 14. 10., srečali prijaznega policista, ki je ravno šolarje učil o varni udeležbi v prometu. Ker je bilo priložnost treba izkoristiti, ga je ena od naših strokovnih delavk pocukala za rokav, seveda zelo previdno, in ga povabila v naš gozd, da nas poduči o svojem poklicu.
Da je gospod policist za hece in hkrati mož beseda, smo kaj hitro spoznali v gozdni igralnici. Otrokom je pokazal vso svojo opremo, razložil zakaj jo potrebuje, na koncu še eno od nas oklenil v lisice, tiste čisto prave, in če ne bi bila ura čas za kosilo, bi verjetno lahko kar klepetali in klepetali, se veliko smejali in bili tudi strašno resni. Tale policist je vsekakor dokazal, da se da tudi s strogimi možmi v modrem prav dobro pošaliti. Za otroke je bil to res čudovit in poseben dogodek.
Spontanost nam gre letos precej dobro od rok. Tako kot so šle lisice z rok vzgojiteljice.
Po navdihu Ježkovih dogodivščin piše Urša Dubravica